Tik pred novim letom je naš predsednik, Miroslav Brumat, registriral svoj sveže obnovljen starodobni predvojni Mercedes-Benz 200 Cabriolet C, ki so ga izdelali daljnega leta 1934. Po nepreverjenih podatkih bi to naj bil najstarejši popolnoma vozen, tehnično brezhiben in registriran Mercedes-Benz v Sloveniji.
Miroslav Brumat, presrečen ob svojem Mercedes-Benzu, ki mu je po več kot petih desetletjih ponovno pritrdil registrske tablice.
Na povabilo SVAMZ se nas je nekaj članov MBKS udeležilo v naslovu omenjenega foruma, ki so ga organizirali 18. marca 2023 v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine. Kot uradni predstavnik našega kluba je bil tam Tone Tegelj, ki je prisotne pozdravil v imenu predsednika, Miroslava Brumata, saj je bil ta zaradi klubskih obveznosti zadržan. Prisluhnili smo sta zanimivima predavanjema. Anej Ferko je v prvem udeležencem pobliže predstavil temo: Uporaba socialnih omrežij za promocijo klubskih dejavnosti. V drugem pa je avtor, Jožef Trpin, govoril o svoji knjigi Avtobusi in trolejbusi Ljubljane.
Poslušalci so skoraj čisto napolnili Viteško dvorano.
Vozil je avto za več kot milijon Evrov – Mercedes-Benz 300 SL
Na srečanju klubskih urednikov Mercedes-Bensz Classic Clubs Management so le-li vozili avtomobile, ki so leta 2022 slavili obletnice. Seveda so bili vsi najbolj navdušeni nad roadsterjem 300 SL, letnik 1958, za katerega volan človek ne pride ravno vsak dan. Če se ti to zgodi enkrat v življenju, je to zgodba, ki jo boš pripovedoval še vnukom. Na trgu so cene za ta avtomobil praviloma višje od milijon evtrov, ta pa je iz tovarniške zbirke, torej o ceni sploh ne moremo govoriti. Ob modelu 300 SL v prispevku predstavljamo še druge legende s trikrako zvezdo, ki jih je vozil tudi naš klubski urednik.
Mercedes-Benz klub Slovenija kljub razglašeni epidemiji s svojim delom nadaljuje kolikor je to izvedljivo. Članice in člani ves čas komuniciramo po spletni pošti in objavljamo novice na naši spletni strani. V obdobjih, ko so predpisi to dovoljevali, smo organizirali nekaj dogodkov, vključno z obiskom spomladanskega Retro Classicsa v Stuttgartu. Pri tem smo se skrbno držali navodil NIJZ in nismo zabeležili prav nobenih težav. Tudi nekaj rednih mesečnih sestankov nam je uspelo organizirati. Glede na to, da se situacija zadnje mesece ne izboljšuje, smo decembrski sestanek speljali z elektronskimi orodji. Odločili smo se za program Zoom in po nekaj manjših začetnih tehničnih težavah sejo nemoteno pripeljali do konca. Res je sestankovanje pri Španu na Brezovici bolj osebno, a tudi s spletnim druženjem smo uspešno izmenjali informacije in menja ter vzpostavili prijeten stik s somišljeniki. Na ta način bomo nadaljevali, dokler se situacija ne bo izboljšala. Ko se bo življenje vrnilo v običajne tirnice, bomo pognali motorje naših Mercedesov, in se dobili »v živo«.
Seja na daljavo ni enakovredna osebnemu stiku, je pa v trenutnih razmerah najboljša rešitev.
V Evropski Uniji, torej tudi v Sloveniji, lahko tu in tam najdemo kakšnega Kurzhauberja, znamke Mercedes-Benz. Ampak gre večinoma za zgodovinska vozila, starodobnike, ki niso več v redni uporabi. Zato sem bil toliko bolj navdušen, ko sem naletel na model 1313 iz začetka sedemdesetih let, ki ga lastnik še vedno uporablja za redne prevoze. Tovornjak je »zaposlen« na kmetiji s precej gozda in Tomaž Zore z njim prevaža vse, za kar je traktor prepočasen. Z njim dovaža material za obnovo gozdnih cest na svoji kmetiji, poleti v planino pelje po 5 do 6.000 l vode za napajanje živine, v največji meri pa svojim kupcem vozi kakovostna drva.
Stari Kurzhauber je vsak dan v akciji.
Navadili smo se že, da ljubljansko Stritarjevo ulico, prvo septembrsko soboto »zavzamejo« Mercedesi. Mercedes-Benz klub Slovenija je razstavo vozil svojih članov organiziral že tretje leto zapored. Klub, ki je začel delovati leta 2006, je doslej štel med 60 in 80 članic ter članov, letos pa kaže, da bomo dosegli številko 100. Odlično sodelovanje s predstavniki Mestne občine Ljubljana se je začelo z obeleženjem 125-letnice avtomobila, leta 2011, ko smo se prvič predstavili v starem mestnem jedru. Leta 2016 je Ljubljana na našo pobudo dobila ulico Carla Benza, naslednje leto pa smo postavili še doprsni kip Carla Benza ter obeležili prihod grofa A. Codellija v Slovenijo s prvim avtomobilom. Sodelovanje z MO Ljubljana se je še poglobilo, tako da smo letne skupščine že trikrat organizirali v dvorani Mestne hiše. Z razstavami vozil članic in članov smo začeli leta 2018 in po tretji zaporedni je gotovo, da gre za tradicionalno prireditev.
Malo pred deveto so bili vsi razstavljeni Mercedesi natančno poravnani.
V našem klubu nas ne zanimajo zgolj starodobniki, ampak vsa vozila, ki jih proizvajajo pri Mercedes-Benzu. Iz zgodovine se učimo za prihodnost, kakor priporočajo modri ljudje. In prihodnost mestnega prometa je videti, da je v veliki meri električna. Zato smo pazljivo spremljali julijsko predstavitev e-Citara v Ljubljani.
Mercedes-Benza e-Citaro je po ljubljanskih ulicah zapeljal urednik revije Kamion in Bus, Boštjan Paušer.
Članice in člani Mercedes-Benz kluba vsako leto organiziramo po več klubskih dogodkov. V soboto 13.junija je v Posavski regiji potekalo tradicionalno klubsko srečanje. Med deveto in deseto uro smo se dobili v geometrijskem središču Slovenije (GEOSS), kjer nas je pričakala zelo okusna lokalna jutranja pogostitev.
Skupinska slika udeležencev na dvorišču MB Specialist v Brežicah.
Na Zvezi starodobnih vozil Slovenije (SVS) so popravili in dopolnili PRAVILNIK O EVIDENTIRANJU IN OCENJEVANJU VOZIL 2020. Najpomembnejša novost v tem aktu je, da lahko za motorna vozila (vključno z motornimi kolesi), stara od 20 do 30 let, pridobimo poseben status – status »MLADODOBNIKA«. Celoten postopek je tako kot postopek za pridobitev statusa »STARODOBNIKA« opredeljen v tem pravilniku, ki ga v celoti objavljamo na spletni strani MBKS.
PRAVILNIK O EVIDENTIRANJU IN OCENJEVANJU VOZIL 2020 – KONČNO (Link)
Naš član, Emil Šterbenk ni zgolj avtomobilski novinar in stardobniški navdušenec, ampak marsikaj okoli svojih avtomobilov tudi sam postori. Rezervnih delov za šestdesetletne »škatle« ni tako enostavno dobiti, zato si je v več kot tridesetih letih svojega hobija ob starodobnikih nabral tudi lepo zbirko rezervnih delov. Ugotovil je, da jih je že preveč, zato je moral zalogo zmanjšati. Med drugim je bil »viška« skoraj celoten Mercedes-Benz 180 D, ki ga je leta 2004 kupil samo zaradi dveh blatnikov. Ker je motor odlično delal, ga je shranil na zračen, a suh prostor. V kratkem videu si poglejte, če jim je motor po šestnajstih letih stanja uspelo pognati.
[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=oLsBXs2zCFA[/embedyt]
Prispevek, ki ga je predstavil urednik Mercedes-benz kluba Slovenija na letošnjem Srečanju evropskih urednikov klubov Mercedes Benz konec februarja v Stuttgartu, je bil v angleškem jeziku. Sedaj sta avtorja pripravila še slovensko različico zgodbe o odlično ohranjenem 70-letnem gasilskem vozilu. Dostopna je na spodnji povezavi, klikni na sliko:
Mercedes L 3500 Langhauber 1950
Marca 1970 so pri Daimlerju na ženevskem salonu pokazali konceptno vozilo Mercedes-Benz C 111-II, z wanklovim motorjem s štirimi rotorji. Šlo je za super avtomobil, ki je od 0 do 100 km/h pospešil v manj kot petih sekundah (4,9 s) in dosegel največjo hitrost 300 kilometrov na uro. Moč revolucionarnega motorja je znašala 257 kW (350 KM), razvil pa jo je pri visokih 7.000 vrt/min. Premiera osnovne različice se je zgodila septembra 1969 na frankfurtskem avtosalonu. Razširile so se govorice, da bi to naj bil naslednik modela 300 SL. Ampak od izhodišč in zasnove dalje so ga namenili preizkusom, in sicer gradnji karoserij iz fiberglasa na eni in testiranju novih motornih konceptov na drugi strani. V prvo različico so vgradili wanklov motor s tremi rotorji, ki je zmogel 206 kW (280 KM). Prostornina vsakega rotorja je znašala 600 ccm, pri C 111-II pa so dodali še enega.
Čeprav so model C 111 pokazali v Frankfurtu leta 1969, je tudi model 111-II pol leta kasneje v Ženevi bil deležen velike pozornosti ljubiteljev in splošne javnosti.
Skupščino po zaključenem letu 2019 smo organizirali na Mestni občini Ljubljana, saj so nam tako kot lani ponudili dvorano občinskega sveta. Ob klubskem vodstvu in prisotni več kakor polovici članov so nas s svojo navzočnostjo počastili Rasto Oderlap, direktor Autocommerca ter Metka Kejžar, vodja marketinga in odnosov z javnostmi pri istem podjetju, predstavnik Mestne občine Ljubljana, Marko Morel, Franci Škrjanec, predsednik SVAMZ in mag. Janko Uratnik, predsednik SVS.
Skupščina je po prej pripravljenem razporedu gladko potekala.
Predavanja po sestankih Upravnega odbora so se dobro prijela in marca smo v goste povabili Jožeta Hribarja, univ. dipl. inž. stroj., podsekretarja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP). Spregovoril je o problematiki: Starodobna vozila starodobniki – tehnična dediščina. To je tema, ki zanima vse ljubitelje, posebej pa še lastnike starodobnikov. Predavatelj je najprej navedel zakonska izhodišča, potem razložil osnovne izraze in spodbudil živahno razpravo.
Jože Hribar je članom MBKS nazorno predstavil zakonodajo in osnovno izrazje.
Srečanje urednikov MBCM vedno organizirajo v času sejma Retro Classic Stuttgart, klub pa organizira strokovno ekskurzijo za naše člane in tako je bilo tudi letos. Frenk Udovč, vodja prireditev, je pripravil bogat in zanimiv program. Ogled Retro Classicsa je bil osrednji dogodek, ki mu je bila namenjena sobota. Toda petkov program je bil v znamenju dolgoletne želje članov, ogled tovarne Mercedes AMG, ki je bil najmočnejši magnet za tako številčno udeležbo. Ekskurzije se je udeležilo 22 članov, tako da smo morali na pot s tremi kombiji.
Mercedesa AMG GT R Pro se ne da videti vsak dan, tu pa smo ga lahko celo odprli, vanj sedli in mu pogledali pod motorni pokrov.
Kakor navadno so letošnje leto srečanje klubskih urednikov MBCCM organizirali v času stuttgartskega Retro Classicsa. Program za petintrideseterico predstavnikov evropskih klubov je bil izjemno obsežen in zanimiv. Prvi dan smo obiskali Mercedes-Benz Classic Center Fellbach, kjer smo se sprehodili skozi delavnice in obiskalo eno izmed »Svetih hal« – (Heilige Hallen). Tam koncern Daimler vzdržuje največjo zbirko vozil na svetu. Gre za okoli 1.000 vozil Mercedes Benz – primerke vsake serije, posebna vozila, kakor so dirkalniki, prototipi, preizkusna vozila, avtomobile, ki so jih vozile posebej znane osebe in še kaj. Od tam so nas odpeljali v koncernski arhiv. Na 16 kilometrih polic v klimatiziranih in tudi drugače skrbno varovanih prostorih hranijo dokumente, fotografije, filme in druge materiale ter eksponate.
V razstavnem prostoru Classic Centra Felbach obiskovalce vedno navdušijo s posebej zanimivimi modeli: Mercedes Benz 630, letnik 1929 (levo) in Mercedes 24/100/140, letnik 1924.
V aktualni številki revije Mehanik in voznik (na voljo v večjih Petrolovih in OMV-jevih črpalkah) so objavili članek o našem članu, avtomehaniku, mojstru Cvetku Harbu. Po 63 letih delovne dobe se je odločil zapreti delavnico. Toda Harb je več kot avtomehanični mojster, je umetnik, učitelj in široko razgledan človek, ki svoje znanje ter izkušnje z veseljem deli s tistimi, ki se z njim družijo.
Mojster Harb je velik poznavalec in ljubitelj Mercedesov, na klubska srečanja se vozi s svojim 280 SLC, letnik 1980 in s sabo vedno vzame tudi gospo.
Trije mladeniči iz Maribora: Timi Božič, Blaž Tomažin in Rok Korošec so se udeležili relija Budimpešta-Bamako (pravzaprav so cilj prestavili v Freetown v Sierra Leone). Gre za največji amaterski vztrajnostni reli na svetu, s poudarkom še na dobrodelnosti (Mariborčani so otrokom delili šolske potrebščine). Za to avanturo so se dogovorili ob kozarčku in dogovor je zdržal. Ne samo dogovor, tudi ekspedicijsko vozilo, Mercedes Benz 406 D in vsi trije udeleženci. Veliko ekip svoja vozila v Afriki proda, »naši« fantje pa so se na 50-letnega šestkolesnega prijatelja tako navezali, da so ga na cilju naložili v kontejner ga dali na ladjo ter ga bodo »dvignili« v koprskem pristanišču. Fantje so že doma, Mercedes pa še pluje.
Takole drvi Mercedes 406 D s 60 »konji« pod pokrovom.
Odziv na januarsko predavanje je bil tako pozitiven, da smo naslednjega organizirali že februarja. Tokratna tema so bila gospodarska vozila, ki so jih proizvajali v mariborski tovarni TAM. Rezultate večletnega raziskovanja je predstavil član MBKS, Emil Šterbenk. Poudarek je bil na vozilih, ki so prihajali iz te tovarne – od lahkih transporterjev, in srednje težkih tovornjakov, do težkih tovornjakov in avtobusov. Vsako linijo, ki jo je opisal, je primerjal z ustreznimi, ki so jih v istih obdobjih proizvajali pri Mercedes-Benzu.
O TAM-ih je predaval Emil Šterbenk, ki že dobro desetletje zbira podatke o teh vozilih.
Upravni odbor se je letos prvič sestal 8. januarja in obravnaval tekoče zadeve. Po sestanku je predsednik, Miroslav Brumat, vse člane z družinami povabil na predavanje o Antarktiki. Brumat je namreč kot prejšnji predsednik Slovensko-švedskega društva eden izmed pobudnikov ratifikacije Pogodbe o Antarktiki, h kateri je lani pristopila Slovenija. S predavanjem je dokazal da je dober poznavalec naravnih potez tako imenovanega petega kontinenta in ima bogate lastne izkušnje, saj je Antarktiko tudi obiskal in doživel na lastni koži.
Miroslav Brumat je ob topografski karti najprej predstavil geografske poteze Antarktike.
