Pred petdesetimi leti: Mercedes C 111-II

30.4.2020

Marca 1970 so pri Daimlerju na ženevskem salonu pokazali konceptno vozilo Mercedes-Benz C 111-II, z wanklovim motorjem s štirimi rotorji. Šlo je za super avtomobil, ki je od 0 do 100 km/h pospešil v manj kot petih sekundah (4,9 s) in dosegel največjo hitrost 300 kilometrov na uro. Moč revolucionarnega motorja je znašala 257 kW (350 KM), razvil pa jo je pri visokih 7.000 vrt/min.  Premiera osnovne različice se je zgodila septembra 1969 na frankfurtskem avtosalonu. Razširile so se govorice, da bi to naj bil naslednik modela 300 SL. Ampak od izhodišč in zasnove dalje so ga namenili preizkusom, in sicer gradnji karoserij iz fiberglasa na eni in testiranju novih motornih konceptov na drugi strani. V prvo različico so vgradili wanklov motor s tremi rotorji, ki je zmogel 206 kW (280 KM). Prostornina vsakega rotorja je znašala 600 ccm, pri C 111-II pa so dodali še enega.

Čeprav so model C 111 pokazali v Frankfurtu leta 1969, je tudi model 111-II pol leta kasneje v Ženevi bil deležen velike pozornosti ljubiteljev in splošne javnosti.

Številni so se zanimali za nakup, a vsega skupaj so do konca sedemdesetih izdelali le 15 tovrstnih vozil, ki niso bila namenjena prodaji. S svojo napredno obliko in navzgor odpirajočimi se vrati je C 111 postal oblikovalska ikona sedemdesetih let. Prva različica je drvela 270, druga pa 300 km/h. za tiste čase je bilo to res vozilo presežkov. Od 0 do 100 km/h je z močnejšim motorjem pospešil v 4.9 s. Kljub blestečim dosežkom se pri Mercedesu nikoli niso odločili, da bi wanklov motor serijsko proizvajali.

Bistvena razlika med C 111 in C 111-II je bila v številu rotorjev wanklovega motorja, modela pa sta se razlikovala tudi na zunaj (C 111-II stoji na desni).

Od tega jih je po eni strani odvrnila premajhna zanesljivost in vzdržljivost te zasnove, po drugi pa težave, povezane z večjo porabo goriva in z onesnaževanjem zraka. Tudi varnostni standardi so postajali vedno zahtevnejši in plastična karoserija bi jih težko izpolnila. Čeprav so se številni zanimali za nakup tega super avtomobila, je ostalo le pri prototipu.

Tega C 111-II smo lahko videli na stuttgartskem Retro Classicsu leta 2015.

Leta 2018 smo na Retro Classicsu lahko občudovali drugo vozilo C 111-II (z okroglimi meglenkami).

Ko so s poglavjem wankel zaključili, so najprej vgradili 3,5-litrski bencinski motor iz modela W 116. Zaradi naftne krize v letu 1973 so začeli preizkušati dizelske motorje in z njimi postavljati rekorde. Za osnovo so vzeli 3-litrski petvaljni dizelski motor OM 617 LA, ki je poganjal model W 115 (240 3.0) in v njem zmogel 59 kW (80 KM). V modelu C 111-II D so mu dodali turbo polnilnik z intercoolerjem in moč dvignili na 140 kW (190 KM). Junija 1976 so na italijanskem dirkališču Nardò štirje vozniki v 60 urah vožnje postavili 16 svetovnih rekordov – 13 za dizelska vozila in tri v absolutni konkurenci.  Povprečna hitrost je znašala 252 km/h – kar je na dizle odprlo drug pogled. Serija C 111 se je zaključila z modeloma C 111-III in IV s še močnejšima motorjema, ki sta nadaljevala s podiranjem rekordov.

Čeprav je šlo za konceptno vozilo, je tudi notranjost popolnoma dodelana – vidijo se elementi, poznani iz serijskih modelov s konca šestdesetih let.

Mercedes-Benz 111 C je bil zasnovan kot konceptno vozilo in je takšen tudi ostal ter podiral hitrostne rekorde.

Besedilo: Emil Šterbenk (po Daimler)

Fotografije: E. Šterbenk, Mercedes-Benz AG