2. jun. 2019

V nedeljo, 2. junija, smo zaključili naše letno srečanje. Drugi dan je vedno bolj ležeren in namenjen raziskovanju lokalnega okolja, kjer se prireditev odvija. Tako smo se zjutraj zbrali na Velenjski plaži in podrobneje spoznali Velenjsko jezero, ki je nastalo kot posledica premogovništva v Šaleški dolini. Od tam smo se odpeljali v središče Velenja, kjer smo doživeli delček zgodovine enega naših najmlajših mest, ki letos praznuje svojo šestdesetletnico. Da je Velenje postalo mesto, ima veliko zaslug tamkajšnja energetika. Po drugi strani pa zaradi izkopavanja premoga in pridobivanja električne energije prihaja do negativnih okoljskih posledic.

Na Velenjski plaži smo se lahko prepričali, da velik del površja po zaključku izkopavanja rekultivirajo (povrnejo v stanje, ki omogoča trajnostno rabo) in Velenjsko jezero se je iz okoljske poškodbe spremenilo v razvojno priložnost.

Sprehodili smo se po velenjski promenadi (Lepi center), katere idejni oče je arhitekt, Dejan Lah, in njena gradnja je primer uspešnega projekta, sofinanciranega s sredstvi EU.

Ena pomembnejših okoljskih poškodb v Šaleški dolini je ugrezanje površja. Za konec smo si ogledali ugrezninsko območje v Gaberkah, odkoder so se morali izseliti številni prebivalci. Družmirsko jezero, ki se zaradi ugrezanja posledično stalno povečuje, zaliva kmetijske obdelovalne površine, Velunja – potok ki teče po majhni dolini pa se je zagrizla v lastne nanose in izdolbla več kot 10 m globok kanjon.

V Gaberkah smo se ustavili pred kozolcem, kjer se srečujejo domačini, prirejajo srečanja, praznovanja, prireditve in ga upravlja njihovo društvo Kulturnica.

Kanjon Velunje je nastal v manj kot petih letih. Potok se je zarezal v lastne nanose (sedimente). Od tam odnaša material, ki ga odlaga v Družmirsko jezero, zaradi česar nastaja delta. Za obiskovalce je to zanimiv pojav, za domačine, zlasti kmete pa resna težava.