Mercedes-Benz klub je v Ljubljani in Sloveniji pustil svoj pečat. Po naši zaslugi imamo v prestolnici Ulico Carla Benza, pomagali pa smo tudi pri poimenovanju parka Antona Codellija. Odtlej smo z občinskim vodstvom navezali odlične vezi in vedno nam za naša srečanja, razstave ter skupščine pripravijo prostore ter veliko sejno dvorano v Mestni hiši.
[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=AyhYS7HLaOU[/embedyt]
Sprejem pri županu
Letos je ob tem vodstvo kluba, goste z vabljenima predavateljema v svoji pisarni sprejel župan MO Ljubljana, Zoran Janković.
Razstava na Stritarjevi ulici in pred Mestno hišo
Prav tako je stalnica postala razstava naših vozil. Letos smo jih večino postavili na Stritarjevi ulici, nekaj izstopajočih primerkov pa na Mestnem trgu pred mestno hišo. Ampak nismo ostali le pri zgodovini, na konec oziroma začetek vrste smo s pomočjo Autocommerca postavili sodoben električni model EQC.
125-letni avtomobil še vedno zanesljivo vozi
Vsekakor je največ pogledov pritegnil Benz Velo iz leta 1896, našega dragega nemškega prijatelja Cristopha Schmidta, zelo podoben tistemu, malo posodobljenemu, s katerim se je kot prvi avtomobilist na Kranjskem v Ljubljano pripeljal baron Anton Codelli. Schmidt ni samo Velov lastnik in voznik, ampak tudi eden največjih strokovnjakov za vozila znamke Benz in pove, da ima zanje in njihove častnike vedno čas. Ves dopoldan je s tem zgodovinskim vozilom neprecenljive vrednosti po Stari Ljubljani prevažal posameznike, potem pa je prav živahno prevozil 33 kilometrov od Mestnega trga čez Barje do tehniškega muzeja v Bistri.
»Ta pra-avtomobil še vedno z lahkoto zmore 40 do 45 km/h, po klancu navzdol po lepi podlagi pa sva dosegla tudi več kot 50 km/h,« je navdušeno povedal Franc Udovč, ki je kot sopotnik neizmerno užival v vožnji in zadnji del poti s ponosom prevozil kot voznik Vela.
Razstava modelov znamke Mercedes-Benz
Letos Mercedes-Benz klub Slovenija praznuje 15-letnico. V poklon temu jubileju je bilo še toliko bolj svečano. Rok Britovšek je na ogled postavil lepo število modelov vozil znamke Mercedes-Benz, med njimi tudi zgodnje plastične modelčke, ki na prvi pogled delujejo kot otroške igračke, a imajo veliko zbirateljsko vrednost. Ob modelih je svoje risbe starodobnih avtomobilov Mercedes-Benz občinstvu pokazal Georg Gedl.
Predavanje vrhunskih oblikovalcev
Ne češnja na torti, ampak pravzaprav najpomembnejši dogodek letošnjega ljubljanskega srečanja je bil nastop dveh naših legend avtomobilskega oblikovanja, ki sta se prijazno odzvala našemu vabilu. Svoje delo sta nam pobliže predstavila starosta avtomobilskega oblikovanja Georg Gedl in prva violina Mercedesovega zunanjega oblikovanja Robert Lešnik.

Georg Gedl in Robert Lešnik nista vrstnika, a ju povezujejo enaki interesi in dolgoletno sodelovanje.
Gedl je svojo kariero začel pri Audiju in nadaljeval pri BMW-ju. Potem so ga povabili v Slovenijo in najprej je delal pri IMV-ju in TAM-u, pri Adria Mobilu pa je bil dolgoletni vodja oblikovanja in tudi po upokojitvi ostal na dolenjskem koncu. Njuni poti sta povezani, saj je Roberta Lešnika kot mladega talenta odkril ravno Gedl, ki ga je vzpodbujal in mu pomagal odpirati vrata pri pridobivanju izobrazbe.

Georg Gedl je poudarek namenil najprej izhodiščem za delo oblikovalca, nadaljeval pa z njegovo bogato in pestro strokovno potjo.

Robert Lešnik je razložil filozofijo oblikovanja vozil v koncernu Mercedes-Benz in predstavil trende, ki prihajajo.
Lešnik je bil Volkswagnov štipendist in tam tudi začel svojo kariero. V kratkem času je s svojimi dosežki opozoril nase. Dve leti je bil pri KIA Design v Frankfurtu. Ko se je leta 2009 »preselil« k Mercedes-Benzu je šla njegova pot strmo navzgor in že v petih letih je postal vodja zunanjega oblikovanja za osebna vozila. Do danes je svoj pečat dal aktualnim modelom vseh razredov tega proizvajalca.
Druženje smo sklenili v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali nekatere njihove zbirke – s poudarkom na avtomobilih Josipa Broza Tita, med katerimi je kar nekaj Mercedes-Benzov. Potem smo si pa že pošteno zaslužili pozno kosilo.
Besedilo: E. Šterbenk in F. Udovč
Fotografije: R. Rus, N. Rovan – MOL, J. Prelac, E. Šterbenk