Slovenska ratifikacija pogodbe o Antarktiki

24. apr. 2019

Predsednik Mercedes-Benz kluba Slovenije, Miroslav Brumat je dejaven na številnih področjih javnega življenja. Čeprav je ljubitelj starodobnih vozil ne pozablja na varovanje narave, kakor drugi člani MBKS ne. Med drugim je bil kot prejšnji predsednik Slovensko-švedskega društva že sedem let nazaj eden od pobudnikov ratifikacije pogodbe o Antarktiki, h kateri je sedaj pristopila tudi Slovenija.

Miroslav Brumat je pred sedmimi leti podal pobudo za ratifikacijo pogodbe.

Pristop so počastili v sredo 24. aprila 2019 na svečanosti v prostorih SAZU Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prisotni so bili najvišji predstavniki politike, akademske sfere in civilnih pobud.

Antarktika je edini-zadnji-kontinent na Zemlji, na katerem je narava še praktično neokrnjena in v ravnotežju. Prizadevanja, da se ta neponovljivo lepi del našega planeta zaščiti pred agresivnim in sebičnim izkoriščanjem in uničevanjem, so zapisana v Pogodbi o Antarktiki (1959), h kateri je končno pristopila tudi Slovenija. Pogodba opredeljuje Antarktiko kot območje miru, prepoveduje kakršnokoli vojaško delovanje, prilaščanje ozemlja, sebično izkoriščanje naravnih bogastev in onesnaževanje. K raziskovanju in sodelovanju vabi naravoslovce, znanstvenike in vse, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. Pobudo za pristop Slovenije k Pogodbi sta dali Zveza Lions Klubov Slovenije in Slovensko-švedsko društvo ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Državni zbor RS je Pogodbo o Antarktiki s soglasjem vseh parlamentarnih strank ratificiral 31. januarja 2019.

Antarktika naj bi tudi v bodoče ostala neokrnjena.