Naš član, Emil Šterbenk se je udeležil septembrske predstavitve in prvih testnih voženj novih Mercedesovih avtobusov v Splitu. Zadovoljen je bil tako z avtobusi Tourismo kot z “malim” Mercedes-Benz C-Coupejem 300, ki so mu ga za pot tja in nazaj posodili v Autocommercu. Pri Šterbenkih imajo vrsto starodobnih Mercedesov in tri malo manj stare (od 6 do 18 let). Tudi družinski člani, sicer manj vajeni čisto novih vozil, so bili nad letnikom 2017 navdušeni. V nadaljevanju so na kratko podani vtisi ljubitelja starodobnikov s skoraj 1000 km dolge vožnje visokozmogljivega modela. Za tehniške podatke pa pokukajte na stran Autocommerca.

C Coupe, parkiran na splitskem letališču.

Namesto uvoda

Tisti dan, ko naj bi “dvignil” vozilo za prevoz v Split, sem imel vrsto obveznosti v Velenju in sem prosil hčerko, če bi lahko šla v njihov salon in mi C-ja pripeljala domov. Ker nisem vedel, če bodo Petri avtomobil zaupali, sem jo poklical: “Ali si dobila avto?”

“Jaaaaaa,” je zavpila z glasom za katerega nisem mogel oceniti ali gre za jok ali skrajno navdušenje, “Se že vozim – in to s C Coupejem! Ati to je noro, takšen avto bi pa z veseljem vozila vsak dan, tako lep je, prostoročno telefoniram, samo dotaknem se gasa pa sem že na zgornji meji dovoljenega, pa po novem diši, pa tako gladko gre, pa …”

Hčerka je navdušeno dvignila palca, ko se je pripeljala na dvorišče.

Zvečer je prišel domov sin Luka, mehanik. Ker se za čisto nova osebna vozila malo manj zanimam kot za gospodarska, mi je na hitro razložil, kakšen avto so mi namenili – gladko kakor da bi bral iz priročnika: “Čeprav piše 300 C Coupe, ima ta zadeva “zgolj” prisilno polnjeni 2-litrski motor. Zmore 245 KM (180 kW), torej je litrska moč več kot 120 KM – kaj takšnega, stari, so v tvojih časih dosegli samo najhujši dirkalnik.”

Takoj se je lotil “hekanja” po zaslonu. Nastavitve je nezmotljivo popravil na sport+ in udobnega predstavnika razreda C po reakcijah podvozja spremenil v gokart (airmatic – prilagodljivo podvozje). Menjalnik je začel pretikati pri rdečem polju merilnika vrtljajev, pospeševanje je bilo divje, a še vedno zvezno in gladko – je pač Mercedes.

Tako sin kot hčerka sta od neprekinjenega nasmeha skoraj “fasala” krč obraznih mišic. Za večerjo pa smo vsi jedli limone, da je nasmeh vsaj malo popustil. Glede na silno navdušenje otrok, žene nisem niti povabil, naj sede v avto, saj jo je ta Coupe že na predstavitvi ob predavanju njegovega oblikovalca, Roberta Lešnika, v Cankarjevem domu tako omehčal, da se je skoraj stopila. Če bi jo spustil za volan, me je skrbelo, da bi s tem ogrozil družinski proračun.

Žena se že pred dvema letoma ni mogla nagledati skladno oblikovanega kupeja.

Težavno vstopanje, nizko sedenje, a z elektroniko izboljšana preglednost

Pri mojih skoraj 190 cm višine in dobrih 140 kg teže kupe ni najbolj posrečena izbira. Vrata so sicer dolga, a so obenem nizka in sedež je samo malo nad cestiščem. Toda, ko sem se zleknil nanj, sem igraje našel najudobnejši položaj in vsak trenutek užival v vožnji, čeprav je hrbtenica pri 55 letih že malce načeta.

Notranjost je filigransko izdelana, sedeži udobni, položaj za volanom neutrudljiv.

Tudi ko sem po 500 prevoženih kilometrih zlezel iz avta, nisem bil prav nič utrujen (če bi obstajal, bi video z mojim kobacanjem s sedeža gotovo bil deležen rekordnega števila ogledov na youtube). Vsakomur je jasno, da se iz kupeja slabo vidi, zlasti skozi zadnjo in zadnji stranski šipi. Ampak, ko v tem Mercedesu pretaknete v vzvratno prestavo, na ekranu dobite odlično sliko, ki vam pove, kako daleč od ovir ste s posameznimi deli avtomobila in ni strahu, da bi se kam zaleteli.

Prikaz na zaslonu poskrbi, da vzvratna vožnja ne povzroča težav.

Elektronski angeli varuhi

Naj takoj poudarim, da nisem eden tistih, ki bi jim bila vožnja mukotrpno opravilo. Pravzaprav je eno mojih najljubših početij, velikokrat najboljši del službene poti. Pri vožnji imam rad vse niti v svojih rokah, zato sem množico pripomočkov, ki jih ta avtomobil nudi, le delno in občasno uporabljal. Ampak moram priznati, da varnostni sistemi zelo učinkovito blažijo “šlamparije” voznikov. Distronic plus, ki bdi nad vozilom in okolico, se mi je zdel na trenutke nadležen, ampak radarski tempomat v njegovem sklopu odlično opravlja svojo funkcijo. Pripomoček za držanje smeri je v pomoč pri kratkih trenutkih nezbranosti in prepreči poškodbe pločevine, voznika in drugih udeležencev. Če spregledaš vozilo v mrtvem kotu, te sistem to opozori, da ne govorimo o zaviranju v sili … Tudi informacija o trenutni omejitvi hitrosti je vedno uporabna in varčuje denar. Ker je človek racionalno bitje (berite: po naravi len), bi te sisteme ob redni uporabi avtomobila gotovo v dosti večji meri koristil.

Distronic plus med drugim prepoznava prometne znake in jih projicira na vetrobran.

Življenje v C-Coupeju je lepo in ne nujno drago

Najboljši del vozila je plinski pedal, ki odlično “prime”, kadar ga pohodimo, a obenem zna varčevati gorivo, ne da bi zaradi tega trpela hitrostna povprečja. Motor in sedemstopenjski avtomatski menjalnik sta odlično usklajena, podvozje pa je lahko nastavljeno na udobje, a se ob tem Mercedes še vedno lepi na podlago, tako da motorja ni treba gnati v visoke vrtljaje. “Mali” kupe z “malim” motorjem ponuja zmogljivosti superšportnikov za zmerno ceno (sploh če upoštevamo, da gre za vozilo s trikrako zvezdo) in pri tem porabi relativno malo goriva. S takšnim avtom se je zelo težko držati omejitev, ampak mi je (skoraj v celoti) uspelo. O tem priča predvsem zelo ugodna poraba goriva. V Split sem povprečno porabil 7,9 l bencina na 100 km.

Do Splita je poraba ostala pod 8 l/100 km.

Domov se navadno vedno bolj mudi in je bila povprečna poraba večja za pol litra, povprečna hitrost pa za 9 km/h. Zavedati pa se moramo, da se na poti ves čas vrstijo vzponi in spusti in da sem štartal z nadmorske višine blizu 0 m. Ne vem, ali naj bom ponosen, ali bi se moral trkati po čelu, da sem s takšnim kupejem vozil kot s svojim 190 D, letnik 1990.  Samo za primerjavo: pred leti sem z Mercedesom 230 E (W 123) prevozil dobrih 100.000 kilometrov. Ob neprimerljivo nižjih zmogljivostih sem za tekočo vožnjo na 100 prevoženih km povprečno porabil 10.3 l goriva– pa naj sem se še tako trudil z lahko nogo na plinskem pedalu.

Navkreber in ob malo težji nogi je Coupe porabil 0,5 l/100 km goriva več.

De se ne navežem preveč …

Iz Splita, sem se domov peljal skozi Ljubljano, C-Coupeja pustil pred Autocommercem na Baragovi ulici in se domov odpeljal s svojim 190 D (W 201). Pred tem sem med Karlovcem in Novim mestom s kupejem doživel najlepši del potovanja. V programu ECO je vožnja udobna, motor skoraj neslišno melje malo nad prostim tekom, odlično podvozje pa dovoljuje visoko hitrostno povprečje skozi ovinke – brez kakršnih koli naprezanj. In vse to ob trenutni porabi okoli 7 l/100 km. Naj bo dovolj. Tale kupe bi mi hitro utegnil (še bolj) zlesti pod kožo. Saj ste lahko prebrali, da sem že razglabljal, kako glede na svoje zmogljivosti sploh ni drag. Pa smo spet pri nenapovedanem napadu na družinski proračun …

Človek bi se ga kar navadil …

Besedilo in fotografije: Emil Šterbenk