Lani smo srečanje našega kluba organizirali na štajerskem koncu in Franček Škrjanec, predsednik Društva starih vozil Središče ob Dravi, nam je predstavil projekt Moskva tour 2010. Kot vodja potovanja nas je že takrat povabil k sodelovanju. Z veseljem smo se odzvali in tja poslali dve posadki. Denis Kolman se je z zaročenko (zaroka je bila v Moskvi) na pot podal z Mercedesom 200 D W110, letnik 1967, sam pa sem si od sina izposodil Mercedesa 190 D, ki je s 25 leti ravno vstopil v starodobniško srenjo, družbo pa mi je delal Dani Arčan. Celotna skupina je štela triindvajsetih zanesenjakov, ki so se na pot podali z enajstimi vozili: poleg prej omenjenih Mercedesov še Renault 4, Zastava 750, Trabant, Volkswagen 1303 S, še dva Mercedesa, in sicer 200 D W115 in 230 E W123 v kupejevski različici, Citroen DS, Volkswagnov kombi druge generacije, predelan v bivalnik ter najstarejši in najatraktivnejši MG iz leta 1952.

Od Središča ob Dravi do Moskve in nazaj smo prevozili 5200 napornih kilometrov. Pot nas je vodila po hrvaških, madžarskih in slovaških avtocestah. Na Poljskem smo zapeljali na regionalke, kjer kraljujejo tovornjakarji. Nizka povprečna hitrost se nam je še znižala in prišlo je do prvih okvar. Poljski mehaniki so nam jih brez večjih problemov in za pameten denar odpravili. Optimistično smo nadaljevali skozi Litvo ter Latvijo proti Rusiji. Na ruski meji smo se pošteno načakali in po prebedeni noči nadaljevali še dobrih 700 km do Moskve. Spet je bilo nekaj okvar, ki pa smo jih v ruski prestolnici dokaj uspešno odpravili, vendar za precej večji denar kot na Poljskem. V Moskvi smo si oddahnili samo prvi dan, nato pa smo vsak dan imeli pripravljen program, od ogleda avtomobilskega muzeja Avtoville, slikanja na Rdečem trgu, obiska Veleposlaništva Republike Slovenije in vodenega ogleda Moskve. V Moskvi so nam v prvi vrsti pomagali slovenski konzul g. Jože Ciraj, slovenska veleposlanica Ada Filip-Slivnik in organizacija Prikljočeni eksperti.

Nazaj smo potovali po isti poti in uspešno zaključili odpravo. V Slovenijo se je z lastnimi močmi vrnilo 10 od 11 vozil, MG žal ni zdržal torture ruskih cest in ekstremne vročine. Na celotni poti kljub slabim cestam nismo predrli nobene pnevmatike. Imeli smo relativno malo okvar, nismo doživeli kakšnega trčenja, edino vodja poti je plačal kazen zaradi prehitre vožnje. Še madžarski policist nam je pogledal skozi prste, ko smo skupinsko storili manjši prometni prekršek. Naš pravi cilj je bila pot, ki smo jo dobro zdržali. Mercedesi so nam zanesljivo služili. Denisov 200 D jo je odnesel čisto brez popravila, je pa staknil prasko na odbijaču zaradi divjanja moskovskega domačina, mojemu 190 D je počila visokotlačna cev do šobe 4. valja, W 115 so preventivno menjali jermen, na slabi cesti pa se je snela izpušna cev, ki jo je voznik samo nataknil na svoje mesto, na W 123 pa je odpadel vijak z izpušne cevi. Dolgočasno, kaj ne?

Emil Šterbenk