4. in 5. november
Letošnje klubsko srečanje je bilo nekaj posebnega, saj ni temeljilo na vožnji in spoznavanju določenega dela Slovenije, ampak je bilo obarvano po eni strani tekmovalno, po drugi pa s ciljem povečevanja prometne varnosti. V soboto, 4. novembra smo naše »starčke« podili po dirkališču Gaj pri Cerkljah, v nedeljo, 5. novembra pa smo vrteli volane, zavirali, pospeševali in se potili v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Preživeli smo dva adrenalina in doživetij zvrhana dneva in ob slovesu ni bilo nikogar brez širokega nasmeha. Tokrat smo člani kluba resnično naredili nekaj izjemno koristnega zase. Vsekakor so člani, ki so ostali doma veliko zamudili. Toda, ker sta bila oba dogodka tako dobro sprejeta in uspešna ju bomo še vsekakor ponovili.
Mnogi udeleženci srečanja so (smo) prvič okusili slast vožnje po dirkališču.
Točnostna vožnja
V soboto smo po dirkalni stezi najprej vozili v treh skupinah po 15 minut. Ob tem smo spoznali njeno konfiguracijo in si sami postavili čas, ki nam najbolj odgovarja. Seveda smo ob tem malo očistili motorje in izpušne cevi naših ljubljencev. Vsi smo »španali« bolj kot je bilo potrebno in pri tem pošteno uživali, ne da bi prišlo do kakšne škode. V tekmovalnem delu smo nato odpeljali krog, v katerem smo si postavili referenčni čas in se mu nato poskušali v naslednjih treh krogih kar se da približati.
Vzporedno smo se preizkusili tudi v točnostni vožnji čez »šlauhe«, kjer je bilo potrebno prevoziti prvi del preskusa v osmih, drugi v sedmih in tretji v petih sekundah. Trenirali smo lahko praktično poljubno poskusov, a za »oceno« smo peljali le enkrat.
Frančišek Udovč je pokazal da se tudi z dizlom da drveti.
Boštjan Mrak zlepa ne manjka na srečanju – tudi tu smo ga vsi opazili, kako ni prizanašal Pontonu.
Tatjana Voj si je z SL-om in privozila dva pokala.
Organizator in vodja dirke, Andrej Vidmar, na dirkališču zlepa ne sede za volan brez čelade.
Prejemniki nagrad – Ladislav Šiško (tretji z leve) je bil najboljši v obeh preizkusih in skupni (klubski) zmagovalec, vse pa nas je dala v koš gostja, Lina Vidmar (druga z desne).
Tečaj varne vožnje
Na Vranskem strokovnjaki obvladajo svoj posel in z njimi smo se družili od zgodnjega jutra do skoraj 4. ure popoldne – in splačalo se je. Po zanimivem in vrhunsko podanem predavanju Marka Tomiča o teoretičnih osnovah vožnje se nam je pridružil Brane Legan. Razdelila sta nas v dve skupini in nas najprej naučila pravega sedenja za volanom.
Inštruktor Tomič je malce osvežil naše znanje fizike.
»Kako, ali nimate varnostnega pasu?« se je začudil Brane Legan, ko je pomagal Denisu Kolmanu poiskati najboljši položaj za volanom.
Nato smo po korakih »pilil« zaviranje, umikanje oviram, vožnjo po podlagi s slabim oprijemom in še marsikaj. Zelo pomembno je, da smo vsako vajo analizirali in se iz naših napak marsikaj novega naučili – tudi tega, da elektronski pripomočki blažijo voznikove napake in olajšujejo vožnjo, ne morejo pa delati čudežev. Z našimi »starčki« se da prav tako dokaj varno voziti, če dobro poznamo njihove lastnosti – in ob pravi mero občutka, seveda!
Na spolzki podlagi je z nežnostjo na volanu in stopalkah tudi starodobnik obvladljiv.
Štirikolesni pogon doprinese k varnosti.
Referent za prireditve, in glavni »krivec« za uspelo srečanje Frenk Udovč, se je zelo trudil vse naloge čim bolje speljati.
Po celem »šihtu« za volanom smo se dobili v učilnici, malo obnovili znanje cestno prometnih predpisov, se dotaknili ravnanja ob nesrečah, predvsem pa smo se – tako kot ves dan – posvetili predvidevanju nevarnih situacij in preprečevanju nesreč. Po končni analizi dvodnevnega srečanja smo ugotovili: bilo je družabno, bilo je adrenalinsko, bilo je koristno – boljše skoraj ne bi moglo biti.
»To izkušnjo bomo še ponovili,« med drugimi zatrjujeta Andrej Vidmar (v kletki levo) in predsednik Miroslav Brumat, ki sta bogatejša za izkušnjo prevračanja.