Letošnja dražba vozil Mercedes v stuttgartskem Mercedesovem muzeju je bila že tretja v organizaciji priznane hiše Bonhams. Njihove dražbe slovijo po kakovosti, temu primerne pa so tudi cene. Zneskom, za katere so prodana vozila je potrebno prišteti še 15 % stroškov in (v Nemčiji) 19 odstotni davek na dodano vrednost. Letošnja bera je bila ponovno bogata. V katalogu so predvideli, da naj bi kar 9 avtomobilov preseglo magično mejo milijon EUR. Od tega je bilo šest predvojnih roadsterjev, visoko pa so ciljali tudi z modelom SL 300 roadster iz leta 1961 in desetletje mlajšim Mercedesom 600 Landaulet (s kabrioletskim zadkom za kronane glave) ter dirkaškim, skoraj novim Mc Larenom. Na koncu neto cena »kraljevske šestotice« ni presegla milijona (880.000 EUR), novi lastnik pa je vseeno odštel več kot milijon. Tudi draženje za Mercedesa K cabriolet C iz leta 1935 se je ustavilo »že« pri 700.000 EUR in tudi bruto cena ni presegla milijona. Toda novi lastnik ima avtomobil, ki so ga izdelali v samo 59 primerkih. Rekorder dražbe je postal originalni črni Mercedes 500 K Cabriolet s popolno zgodovino, ki je prejšnjemu lastniku prinesel okroglih 5 milijonov EUR, novi pa je k tej vsoti moral primakniti še tretjino. Gre za edinstveno vozilo s popolno zgodovino. Pri Bonhamsu so njegovo vrednost ocenili med 6 in 7 milijonov EUR, torej je bila končna bruto cena približno na polovici med tema zneskoma. Vsa vozila so bila večinoma prodana v okviru predvidenih cen, le proti koncu je vnema popustila in cene nekoliko padle.

Pri Daimlerju srečanja klubskih urednikov starodobniških klubov, združenih v Mercedes-Benz Classic Management navadno potekajo v času Retroclassicsa in tako je bilo tudi letos (18. do 20. marec). Pri Mercedesu se imajo s čim pohvaliti, saj letos zaradi njihovega ustanovitelja Benza človeštvo praznuje 130. obletnico avtomobilizma.

V okviru letošnjega srečanja so klubske urednike povabili v novo orodjarno. Zgradba površine dobrih 14.000 m² je namenjena zgolj proizvodnji orodij za izdelavo avtomobilskih bokov in v njej dela 80 inženirjev ter 170 drugih zaposlenih. Med našim obiskom so odpravljali še zadnje pomanjkljivosti orodja za bok karavanske različice novega modela E. Daleč so že z izdelavo orodja za bok kupeja, takoj za njim pa je na vrsti bok kabrioletskega E-ja. Orodja morajo biti skrajno precizna in vzdržljiva, saj v redni proizvodnji »odtisnejo« od 12 do 14 karoserijskih bokov na minuto.

Urednike so iz orodjarne odpeljali v muzej Mercedes, kjer smo si smeli pogledati v zakulisje Bonhamsove dražbe. Zvečer so nas povabili na uradno odprtje sezone 2016 v starodobniški center v Fellbachu. Pri tem so na ogled postavili čisto svežo limuzino razreda E in bogataški kabriolet razreda S. Starodobniški navdušenci smo se najbolj razveselili široko odprtih vrat tamkajšnjih delavnic, za katerimi se je skrivalo pravo bogastvo tehniške dediščine tega legendarnega stuttgartskega proizvajalca.

continue to read the whole article…

4. februarja 2016 smo v prodajnem salonu Autocommerca na Baragovi 5 v Ljubljani organizirali redno skupščino Mercedes-Benz kluba Slovenija. Skupščine se je udeležila polovica od 70 članov. Udeležili so se jo tudi predstavniki Autocommerca z direktorjem Rastkom Oderlapom na čelu. Pregledali smo lanskoletne rezultate in zastavili vsebinsko bogat ter ambiciozen načrt za leto 2016. Med drugim se bomo udeležili Stuttgartskega Retroclassicsa, si ogledali muzeja Mercedes-Benz v Stuttgartu, in Unimog v Gagenau, pripravili pomladansko otvoritveno vožnjo, letno srečanje Primorska 2016, so-organizirali Concours d’elegance na Bledu, organizirali dogodek ob 130-letnici prvega avtomobila (Benz Patentwagen) – s poimenovanjem ene izmed ulic v Alejo Carla Benza, več razstav modelov vozil MB v različnih merilih po slovenskih nakupovalnih središčih, preizkusne vožnje novih vozil MB v sodelovanju z Autocommercom in še kaj. Predsednik Miroslav Brumat je uradni del programa zaključil s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom.

Od rojstva prvega avtomobila je minilo 130 let

Zgodovinarji se strinjajo da je Carl Benz, s svojim Patent Motorwagnom postavil temelj za avtomobile. 29. januarja 1886 je izumitelj in podjetnik vložil prvi patent vozila na bencinski motorni pogon (v originalu: „Fahrzeug mit Gasmotorenbetrieb“). Že takrat so uradniški mlini mleli počasi, saj so dokument potrdili šele 2. novembra – po dobrih devetih mesecih. Pomen tega izuma so poudarili leta 2011, ko so dokument Patentschrifh No 37435 uvrstili na seznam UNESCOve svetovne dediščine dokumentov. Na isti urad je malo za Benzom svojo motorno kočijo prijavil Gottlieb Daimler, kar je leto 1886 še dodatno  potrdilo kot letnico rojstva avtomobila. V koncernu Daimler AG ne skrivajo ponosa, saj sta oba očaka ustanovitelja tega gospodarskega velikana.

Benz je svoj trikolesni avtomobil zasnoval in razvil leta 1885. Za pogon je uporabil hitro-vrteči enovaljni štiritaktni motor, ki ga je izdelal že pred tem. Iz prostornine 954 ccm je pri 400 vrtljajih v minuti razvil največjo moč 0,55 kW (0,75 KM). Javno je Carl Benz svoje vozilo prvič predstavil 3. julija 1986 v Mannheimu, ko se je z njim zapeljal po ulici, v kateri je imel svojo delavnico. Tricikel je tehtal 265 kg, od tega je 100 kg odpadlo na motor. Vozilo je bilo dolgo 270 cm, medosna razdalja pa je znašala vsega 145 cm. Premer prednjega kolesa je bil 73, zadnjih pa 113 cm. Tako zasnovano trikolesno dvosedežno vozilo je s tem pogonom zmoglo najvišjo hitrost 16 km/h in porabilo približno 10 l goriva na 100 km.

Patentwagen No1 je ohranjen in postavljen na ogled v prometnem oddelku Nemškega muzeja v Münchnu (Deutsches Museum München). Muzeju ga le leta 1906 doniral sam Carl Benz – po temeljiti obnovi. Patent Motorwagen št. 1 je bil izdelan le v enem primerku, prav tako Patent Motorwagen št. 2. Šele št. 3 je bilo mogoče kupiti.

Am 29. Januar 1886 erhielt Carl Benz unter der Nummer 37 435 das deutsche Patent auf sein Motorfahrzeug. Diese Patenschrift markiert den Beginn des Automobilismus. Sie beschreibt die erste funktionelle Einheit eines Motors mit einem Fahrgestell – den Patent-Motorwagen von Carl Benz.

Bili smo na predavanju Robert Lešnik o filozofiji oblikovanja pri Daimlerju

Ljubljano je zadnji teden v oktobru zaznamovala prireditev Mercedes-Benz Fashion Week. Modni trendi oblikujejo tako oblačila kot avtomobile, zato ne preseneča, da pri Mercedesu  že desetletje prirejajo oziroma podpirajo takšne dogodke. Pri Mercedesu področju zunanjega oblikovanja osebnih avtomobilov taktirko vihti slovenski oblikovalec Robert Lešnik. Publiki se je predstavil s predavanjem: nepričakovani trenutki (Unexpected Moments). Lešnik je prisotne seznanil z blagovno znamko Mercedes-Benz, z njenimi oblikovalskimi studii po vsem svetu, delitvijo vlog med njimi in procesu oblikovanja novega modela od grobih skic do predaje ključev prvim lastnikom. Razmišljal je o filozofiji firme in osnovnim oblikovalskim trendom pod okriljem srebrne zvede ter v avtomobilizmu nasploh.Vozila Mercedes-Benz izražajo tako tehniško dovršenost kot čustva. To na eni strani poudarjajo z inteligenco, na drugi pa kot prestiž in oba elementa razvijajo pod znamenjem preprostosti (simplicity). Gre tako za preprostost oblike kot prijaznost vozil do uporabnikov in okolja. Preddverje Cankarjevega doma je bilo nabito polno – in to predvsem z mlado publiko. Prav gotovo jih je pritegnil nastop uspešnega mladega strokovnjaka, kaže pa, da se obrestujejo napori Daimlerja, ki si svoja vozila želi približati tudi mladim. Za to je v veliki meri zaslužen Robert Lešnik, saj so v času njegovega službovanja v Stuttgartu pomladili že praktično vso Mercedesovo »kolekcijo«.

Prve tri izbore Starodobnika Slovenije so organizirali člani Mercedes klasik kluba Slovenije, letos pa je prireditev koordiniral klub Škofljica v sodelovanju Codelli klubom Ljubljana in Mercedes-Benz klubom Slovenija. Izbor je podprla zveza SVS. Vodja prireditve je kot prejšnja leta ostal Franc Udovč. Prireditev je dobila mednarodni značaj, saj so se domačinom pridružili lastniki vozil iz sosednje Italije (sedem avtomobilov). Dogodek se je odvijal v deževnih pogojih, toda kljub temu so na Bled na ocenjevanje pripeljali dvajset vozil. Komisija je za ogled potrebovala več kot štiri ure in člani so rekli, da je bilo ocenjevanje zelo zahtevno, ker so starodobniki vsako leto kvalitetnejše restavrirani.

Gledalcev ni manjkalo, saj Bled ob nedeljah poka po šivih zaradi številnih turistov in izletnikov. Zaradi preizkušnje Slovenia Classic Marathon, ki ni štela le za slovensko, ampak tudi avstrijsko, italijansko in hrvaško prvenstvo je bil obisk še večji. Na prireditvi smo lahko videli redka in dragocena vozila. Naziv Best of Show je pripadel izjemno redki Lanciji S4 Coupe (1985). Prvič smo na slovenskem Concours d’elegance lahko v živo videli legendarnega Mercedesa 300 SL Gullwinga.

V okviru Izbora so člani Mercedes-Benz kluba  obeležili dve obletnici te priznane znamke. Model 190 SL (W 121) praznuje 60. rojstni dan. Gostje so si lahko ogledali tri vozila tega tipa. Obeležili so tudi 50-letnico modelne linije W 108/109. Na ogled je bil prestižni osemvaljni model 350 SEL (W 109) in trije W 108.

Pri Mercedesu so leta 1965 predstavili novo limuzino visokega razreda – modelno serijo W 108/109. Serija S ne velja samo za prestižno, ampak je bila vedno tudi tehnološko in tehniško najnaprednejša v prodajni paleti. Limuzine serije 108/109 so poganjali šest in osemvaljni bencinski motorji. Model 300 SEL 6,3 je bil prvi Mercedes tega razreda z osemvaljnim motorjem. Izposodili so si ga iz predsedniškega Mercedesa 600 (W 100). Najmanjši osemvaljnik,prostornine 3,5 l, je bil prvi Mercedesov motor z elektronskim vbrizgom goriva (Bosch-D-Jetronic), predhodni modeli in tudi W 109 s šestvaljnikom so imeli mehansko vbrizgavanje. Tovarna je ponujala dve medosni razdalji, standardno (S ali SE) in podaljšano – SEL (kot Lang – dolg). V daljšo različico so zadnjo os podprli z zračnimi vzmetmi in tako zagotavljali visoko stopnjo udobja in nespremenljivo oddaljenost od tal v vseh pogojih (Vir: Hofner, H. Mercedes-Benz automobile. HEEL 1993.). Na fotografiji je Mercedes 280 SE iz nekdanje »Titove flote«, v lasti Andreja Tomca, člana Mercedes-Benz kluba Slovenija.